United Network News

Live@5

Dnevna informativna oddaja
Datum predvajanja: 20. september 2021
Poročevalec: Steffen Rowe
Gost: Colin McLive
Prevod in priredba: Valentin Rozman

Pozdravljani in dobrodošli na United Network News. Moje ime je Steffen Rowe in to je oddaja V živo ob petih. Francoski minister za zdravje Olivier Véran je potrdil, da je bilo približno 3.000 zdravstvenih delavcev suspendiranih brez plačila, ker prejšnji teden niso spoštovali rokov za COVID cepljenje, več deset pa jih je kar samih dalo odpoved. Po podatkih Agencije za javno zdravje še vedno ni cepljenih 12 % bolnišničnega osebja in 6 % zasebnih zdravnikov, 74 % celotnega prebivalstva pa je prejelo le en odmerek cepiva. V Franciji je dobrodošla raziskava Global Monitor, objavljena leta 2019, pokazala, da se vsak tretji Francoz ne strinja, da so cepiva varna, kar je več kot v katerikoli drugi od 144 držav, ki so sodelovale v raziskavi.

Dejstvo je, da operacijski sistem mRNA nikakor ne more biti pravo cepivo, saj nobena zdravstvena organizacija ne more zagotoviti izoliranega vzorca. Francozi si neodločni in ne cenijo svojih svoboščin ter človekovih pravic. Kljub vsemu temu pa je šel francoski predsednik Macron tako daleč, da je poskušal uvesti odlok za odvzem hrane necepljenim, da bi jih prisilil k upoštevanju predpisov. Macron ljudi v Franciji in po svetu sili, da se spomnijo na čas francoske revolucije, ko je bilo med vladavino terorja, ki se je začela septembra 1793, na smrt uradno obsojenih vsaj 17.000 izdajalskih aristokratov. Toda za razliko od aristokracije iz devetdesetih let 17. stoletja, ki naj bi po navedbah dejala: “Naj jedo torto,” ko je francosko ljudstvo stradalo, bi Macron najraje, da ne  jedo ničesar.

Sedaj se mi je pridružil Colin McClive, vodja globalnih bančnih operativnih sistemov. Razpravljala bova o nekaterih zelo realnih pomislekih, ki bi se jih zdaj morali zavedati vsi. Colin, prosim, pojasnite, kaj se dogaja. Vem, da obstajajo nekateri pomisleki glede pomanjkanja hrane, ki so morda izmišljeni, pa tudi strah pred svetovnim gospodarskim zlomom. Kaj vidiš od zgoraj navzdol?

Tu se začenja prepis pogovora med Colinom in viditeljem oddaje, pri katerem smo namesto navedbe imena Steffen uporabili njegov nadimek Tank, po katerem je vsem dobro poznan:

COLIN: No, Tank, najlepša hvala, saj veš, da sem bil zelo zaskrbljen zaradi umetno ustvarjenega pomanjkanja hrane po svetu. Od lanskega leta naprej so me pogovori s prijatelji v Singapurju spodbudili, da sem se začel resneje ukvarjati s tem. Potem smo opravili delo v Oregonu s Kellyem Asayem ter Podporno službo za ljudske uprave (PGSD - Peoples Government Service Department) v zvezi z vodnimi pravicami in prekinitvijo dobave vode za namakanje kmetijam v Oregonu. To je pripeljalo tudi do drugih stvari, ki sem jih preučeval v zvezi s pomanjkanjem hrane. Toliko tega je umetno ustvarjenega in je za nas resnično ključnega pomena.

Toda ena od stvari, ki je pritegnila mojo pozornost prejšnji teden, je bila objava, ki sem jo videl o pomanjkanju hrane na Šrilanki na podlagi pomanjkanja deviznih rezerv te otoške države. In ko sem to podrobneje preučil, sem našel ogromno stvari, ki so odprle obsežno zgodbo o tem, kaj je zlasti Kitajska počela v zadnjih 20 letih. Njena dejanja so povzročila ne le pomanjkanje hrane, ampak tudi pomanjkanje naravnih virov po svetu. To sem si ogledal in želel sem, da bi se s tem podrobneje seznanil, da bi ljudje lahko razumeli ne le lokalne, ampak tudi globalne posledice tega dogajanja.  

TANK: O Kitajski se je veliko razpravljalo, ko je bil ustanovljen Kitajski razvojni sklad in nato banka BRICS, ki je posojala denar Iz naših virov je bilo razvidno, da skuša v bistvu prevzeti južnoazijsko pacifiško regijo, kar se očitno nanaša na ves svet, saj vemo, da so enake skrbi prisotne tudi v Združenih državah Amerike. Kakšni so torej trendi, ki jih opažaš?

COLIN: Začnimo s Šrilanko. To je država z 22 milijoni prebivalcev, ki se je v zadnjih približno 15 letih Kitajski zadolžila za 55 milijard dolarjev. Krizo zaradi pomanjkanja hrane je sprožilo 3 milijarde dolarjev vredno posojilo, ki zapade v plačilo v naslednjih 12 mesecih. Trenutno imajo v deviznih rezervah le 2,8 milijarde, kar je manj, kot so sposobni plačati. Zanimivo pa je, da 80 % njihovega bruto domačega proizvoda trenutno porabijo za plačilo dolgov Kitajski. To je osupljivo.

TANK: Čakaj, kaj? Lahko ponnoviš to številko.

COLIN: 80 % njihovega bruto domačega proizvoda. Torej vse, kar proizvedejo v tej državi, porabijo za plačilo dolgov Kitajski.

TANK: Vau, to je neverjetno.

COLIN: Da, in veš, teh 55 milijard je nastalo v daljšem časovnem obdobju. Leta 2017 so dejansko niso zmogli odplačati posojila, ki je bilo uporabljeno za izgradnjo pristanišča Hambantota na Šrilanki. Zato so Kitajski z 99-letnim zakupom predali nadzor nad pristaniščem. To se začne odražati v širši sliki in zaradi tega sem začel razmišljati, kaj se je dogajalo in kakšen je obseg programov posojil, ki jih je Kitajska izvajala v določenem časovnem obdobju. Zelo hitro sem ugotovil, da so od leta 1949 odobrili več kot 5.000 posojil 170 državam. Med letoma 2000 in 2017 pa se je znesek teh Posojil povečal na 2,4 bilijona dolarjev.

TANK: O moj bog.

COLIN: Še bolj zanimivo pa je to, da je Kitajska leta 2013 sprožila pobudo, imenovano Pobuda za pas in cesto (The Belt and Road Initiative). Zasnovana je bila tako, da bi dejansko vzpostavila kopenske in pomorske poti za nadzor trgovine do Evrope. Torej čez Kitajsko, čez Turčijo in čez Evropo. Ter okoli Indijskega oceana in preko Sueškega prekopa ali preko Rdečega morja in Sueškega prekopa. Tako bi imeli v lasti tako kopenske kot pomorske poti. 

Neverjetno, med letoma 2013 in 2017 so po podatkih, ki jih imamo, ustvarili 1,7 bilijona dolarjev posojil 107 državam in 68 % vseh posojil med letoma 2013 in 2017. 68 % vseh posojil v celotnem obdobju od leta 2000 do 2017 je bilo ustvarjenih v teh štirih letih. Mojo pozornost je pritegnila še ena stvar, saj smo preučevali pomanjkanje hrane po svetu in zelo me je zanimalo, kje je Kitajska dajala posojila 60 državam, ki jih je tako prizadelo pomanjkanje hrane in prehranska kriza. In 45 od 60 držav, ki jih je prizadelo pomanjkanje hrane, so države, katerim je Kitajska dajala posojila.

TANK: Vou, torej 45 od 60 držav, ki trenutno trpijo zaradi lakote, pomanjkanja hrane in potencialne krize s proizvedeno hrano, je zadolženih pri Kitajski.

COLIN: Absolutno. V višini 1,7 bilijona dolarjev.

TANK: To se sliši kot načrtno dejanje, kot da so jih namerno zadolžili, zdaj pa lahko na nek način izkoristijo hrano ali zadržujejo hrane, samo zato, ker morajo plačati svoj dolg.

COLIN: Drži. Razlog, zakaj je Kitajska tako zainteresirana za posojila tem državam, ki posojila potem ne morejo odplačati je ta, da ima vsaka od teh držav strateške surovine. Te države imajo naravne vire, ki se uporabljajo pri proizvodnji različnih stvari, pa tudi nafto za energijo in diamante za industrijske stroje. Imajo tudi boksit, ki se uporablja za izdelavo aluminija, kobalt za izdelavo baterij, kakav za čokolado in baker za številne namene. Zelo pogosto se te surovine uporabljajo kot zavarovanje za posojila. To ustvarja diplomacijo dolžniške pasti z resnimi in hudimi posledicami. 

Pred nekaj leti je Kitajska sodelovala z Brazilijo, Bolivijo in Perujem pri vzpostavitvi železnice čez Južno Ameriko, ki bi omogočila dostop ne le do ogromnih virov v Braziliji, ampak tudi do virov v Boliviji in Peruju. To bi Kitajski omogočilo nadzorovano železnico od Atlantskega oceana na obali Brazilije do Tihega oceana na obali Peruja. To bi jim omogočilo, da bi naravne vire prenašali od obale do obale in po vsej Južni Ameriki, pri čemer sem ugotovil, da je Bolivija še posebej zanimiva, saj ima 70 % svetovnih zalog litija za baterije.

Ta železnica torej še ni bila zgrajena, vendar je del globalne strategije, ki sem jo videl, ke želi Kitajska prevzeti nadzor nad naravnimi viri po vsem svetu. Ne le nad naravnimi viri, temveč tudi nad prevoznimi in transportnimi potmi za te naravne vire. Zakaj torej ravno Brazilija, Bolivija in Peru? Brazilija ima zlato, boksit, diamante ter celo vrsto naravnih virov. Prejšnje uprave, ki so bile zelo usmerjene na Kitajsko, so nadzor nad Brazilijo dobesedno prepustile komunistom ali globoki državi. 

Zdaj ni več tako, vendar pa so si od Kitajske  izposodili 100 milijard dolarjev posojil. Bolivija je bogata s številnimi naravnimi viri, vključno z naftnim plinom, zlatom, srebrom, volframom, cinkom, svincem in kositrom. Ima tudi 70 % svetovnih zalog litija vrhunske kakovosti. Zgolj zaloge litija so po trenutnih tržnih cenah vredne 273 milijard dolarjev. Zanimivo in žalostno je, da v Boliviji kljub temu 5 milijonov ljudi živi v revščini.

Je ena izmed 45 držav, ki jih trenutno pesti prehranska kriza. Poleg tega imajo 12 milijard dolarjev posojil od Kitajske. To sicer ni veliko denarja, če upoštevamo obseg posojil drugih držav, vendar pa ima zelo malo možnosti, da bi jih vrnila. To pomeni, da ima Kitajska prek zavarovanja in odpoklica dolga dostop do 273 milijard dolarjev vrednega vrhunskega litija.

TANK: Ja, to je mit, ki ga pogosto slišim. Države tretjega sveta niso obubožane. V resnici jih obvladujejo ljudje, ki imajo koristi od njihove poceni delovne sile in ogromnih zalog virov.

COLIN: Ja.

TANK: Vsa ta sredstva in zemeljska bogastva izkopljejo in odpeljejo drugam, tako da država sama in tamkajšnji ljudje nimajo koristi. Torej, državi, kot je Kitajska, nekako koristi, da dobi to poceni delovno silo. Kitajska je dejansko odgovorna za 80 % proizvodnje, ki poteka na celotnem svetu, kajne? Gre torej za nekakšen globalni prevzem.

COLIN: Ja, in enako velja tudi za Peru. Tam imajo glavno pristanišče in nahajajo se na Tihem oceanu, kar pomeni, da imajo neposredno povezavo s Kitajsko. Peru je zelo bogat z bakrom, železom, svincem, cinkom, fosfati, manganom, zlatom, srebrom in nafto. Poleg tega imajo 44 milijard dolarjev dolga do Kitajske. Tu imamo torej mehanizem nadzora, s katerim lahko Kitajska povzroči, da ta posojila propadejo. Nato uporabi vzvod, kot je to storila na Šrilanki, in sicer, da dejansko prevzame nadzor nad bodisi pristanišči, bodisi nad naravnimi viri, bodisi nad ljudmi. To lahko dejansko stori. In dokazala je, da to bo storila.

TANK: Colin, prosim, spregovori še glede železnic, ker je to zelo pomebna tema, o kateri se veliko govori. Leta 2017 je bila dana ponudba, ki je bila namenjena financiranju različnih vlad sveta v zvezi s pogodbo, ki je bila podpisana leta 1978. To pogodbo so podpisale vse države na svetu, da bi zgradile enotirno železnico za visoke hitrosti, ki bi povezala vse države, vključno z otoškimi. Gre za enotirno železnico, ki bi jo poganjala antigravitacijska tehnologija. To bi bilo neverjetno, hitro, odprlo bi celoten svet, tako da bi lahko vsi imeli koristi. Toda ko pogledate trgovske poti in pogledate, kdo nadzoruje vire, sredstva in potovalne linije, lahko ena skupina zelo obogati, medtem ko mnogi drugi stradajo in so revni. To se nekako zgodi. Vendar želim, da mi poveš o teh številkah iz Konga, ker se mi zdijo zaskrbljujoče in mislim, da so to številke, ki poosebljajo celotno dogajanje.

COLIN: To je del te širše zgodbe o ljudeh v prehranski krizi, o ljudeh na robu lakote. Demokratična republika Kongo je odličen primer. Torej je bilo tudi to nekaj, o čemer smo se pogovarjali in zame zelo pomembno, da bi to rešil. Trenutno je na svetu 270 milijonov ljudi ali več, ki so v prehranski krizi. Zaradi lakote jih dnevno umre 25.000 ali več. Kot sem že dejal, je 45 od 60 držav, ki so v prehranski krizi, bogatih z naravnimi viri. To so vse države, v katere je Kitajska vlagala in jim dala znatna posojila. Prej sem dejal, da je bilo teh posojil 1,7 bilijona, dejansko pa je 1,1 bilijona, torej nekoliko manj, a še vedno precejšnje število. Demokratična republika Kongo je odličen primer, kako Kitajska dejansko ustvarja te umetne razmere, da bi pridobila nadzor nad strateškimi surovinami in naravnimi viri. Demokratična republika Kongo je država s 94 milijoni prebivalcev. To je najrevnejša država na svetu s povprečnim dohodkom 365 USD na osebo na leto. To je norost.

TANK: Se strinjam.

COLIN: In 70 % njihovega prebivalstva je v prehranski krizi. To je več kot 66 milijonov ljudi, ki so v prehranski krizi! Mislim, da so na robu lakote, kar pomeni, da je njihovo prebivalstvo zelo obvladljivo. Kongo ima največje nahajališče kobalta na svetu. Kobalt se uporablja za izdelavo baterij. Kombinacija litija iz Bolivije in kobalta iz Konga je nepogrešljiva za izdelavo baterij. To so ključne surovine za litij-ionske baterije. Trenutno je v Kongu približno 3,6 milijarde metričnih ton kobalta in vsako leto proizvedejo 50 % svetovnega izkopanega kobalta. 3,6 milijarde metričnih ton je po trenutnih cenah vrednih 165 bilijonov dolarjev na današnjem trgu.

TANK: To je neverjetno.

COLIN: To je osupljiva številka. In to so sredstva prebivalcev Demokratične republike Kongo. To so viri, ki pripadajo tem ljudem. Torej je samo ta ena kovina kobalta za te ljudi vredna 165 bilijonov dolarjev. Pri tem nimajo nobenih pravic, saj so jim bile te pravice odvzete.

TANK: Zdaj pa to poglejmo s perspektive. Svetovni BDP vsako leto znaša približno 144 bilijonov dolarjev, kajne? Dejanska likvidnost, ki običajno kroži skozi, saj veste, količino denarja, je v bistvu 14 bilijonov dolarjev na leto. Zdaj se je zmanjšala na približno 2 bilijona dolarjev na leto. Ta ogromen dolg, ki ga dejansko ne morejo odplačati, zveni kot da bi se na koncu prodali nazaj v nekakšno hlapčevstvo ali suženjstvo, samo da bi ga lahko odplačali.

COLIN: Res je. Kongo je pri Kitajski zadolžen v višini 14 milijard dolarjev. Če torej ne bodo odplačali teh posojil, lahko surovine v vrednosti najmanj 165 bilijonov dolarjev končajo v rokah Kitajske. To je zaskrbljujoče.

TANK: Colin, hvala lepa, da si delil vse te informacije. Mislim, da je zelo pomembno, da se ljudje nekaj zavedajo. Vsa ta podzemna sredstva so dejansko zastavljena in registrirana v svetovnem finančnem sistemu oziroma v Svetovni zakladnici (Global Repository), ki je glavni skrbniški sklad vseh teh sredstev. Čeprav jih Kitajska poskuša uporabiti kot finančni vzvod, se načrtuje nekaj s čemur se bomo temu najbrž lahko izognili. 

COLIN: Ja, absolutno. Veste, rad bi povedal še nekaj stvari. Prva je, če se vrneva k tistemu zemljevidu o pobudi Pas in cesta. Eno od strateških območij v tem načrtu za Kitajsko je država Džibuti. Džibuti dejansko leži na južnem koncu Rdečega morja, ki je dostopna točka do Sueškega prekopa med Evropo, Sredozemljem, Adenskim zalivom in Indijskim oceanom. Ni le strateško pristanišče, temveč tudi vojaško oporišče in zelo pomembno komunikacijsko vozlišče za internetne podmorske kable. Vsak kabel, ki gre skozi Evropo skozi Sueški prekop po Rdečem morju, se dejansko poveže v Džibutiju. In Džibuti je v stanju, ko gre 100 % njihovega bruto domačega proizvoda za plačilo dolga Kitajski.

TANK: Kaj, 100 %?

COLIN: Ja, 100 %.

TANK: Torej so vir, ki je v bistvu v lasti Kitajske, je tako?

COLIN: Kitajska ima v namen tam postaviti pomorsko oporišče, kar pomeni, da bi nadzorovala dostopne točke do Rdečega morja in Sueškega prekopa.

TANK: O moj bog, to je grozljiva misel.

COLIN: Vrniva se za trenutek nazaj na Šrilanko. Kitajska torej že prevzema nadzor nad pristaniščem na Šrilanki, kar pomeni, da bo imela južni dostop do Indijskega oceana. Džibuti jim omogoča severozahodno nadzorno točko do Adenskega zaliva, Rdečega morja in Indijskega oceana. To pomeni, da bi lahko bila celotna trgovska pot od Indijskega oceana, ali prek Indijskega oceana do Sueškega prekopa do Evrope, pod nadzorom Kitajske.

TANK: Vau.

COLIN: In vse to se proizvaja s posojili, ki jih države, ki jih vzamejo, ne morejo vrniti, kar pomeni, da lahko, če jih ne vrnejo, ti viri ali pristanišča dejansko preidejo v roke Kitajske.

TANK: Govoril sem že kitajskim Svetovnim razvojnim skladom in nekoliko sem seznanjen z načinom, kako naj bi BRICS deloval. Zdi se mi, da je to zelo neodgovoren način posojanja. V bistvu posojaš denar, za katerega veš, da ga ne morejo vrniti. Vendar pa to ni način delovanja novega svetovnega finančnega sistema, kajne? Kaj bi se torej lahko popravilo, če bi ga že danes začeli uporabljati? Kaj bi lahko storili?

COLIN: Prvič, viri teh držav so dejansko v lasti prebivalcev teh držav. Namen Ključnega integriranega monetarnega sistema je preko Svetovne banke pomagati ljudem teh držav ter razviti te vire v njihovo korist. Zato bo vsak projekt, ki se ga bomo lotili, zagotovo uspešen. Za vsak denar, ki bo namenjen tem projektom, bomo zagotovili, da bodo rezultati teh projektov prek njihovih zakonitih zborov v korist ljudem v teh državah.

TANK: Da, res. To je Colin McLive, vodja globalnih bančnih operacij in sistemov. Vem, da tega naslova ne razumem ravno prav, ampak nekaj takega. Torej, Colin, najlepša hvala, da ste danes tukaj z nami, in kmalu se bomo pogovorili z vami.

COLIN: Najlepša hvala, Tank.

Tukaj se zaključi pogovor s Colinom in Tank samostojno nadaljuje z vodenjem oddaje:

V času, ko si politiki in korporacije še naprej prizadevajo, da bi ljudem zmanjšali možnost preživetja in njihovo pripravljenost za sodelovanje pri smrtonosnem eksperimentalnem zdravljenju, je eden od zdravnikov ugotovil, da se je od začetka cepljenja s COVID-19 povečalo število rakavih obolenj. Dr. Ryan Cole je certificirani patolog ter lastnik in upravljavec diagnostičnega laboratorija. Govoril je v videoposnetku, ki ga je pripravil projekt Capital Clarity Project vlade zvezne države Idaho. V njem je javnosti sporočil, da pri pacientih, ki so bili cepljeni, opaža velik porast različnih avtoimunskih bolezni in rakastih obolenj.

Po njegovih besedah je laboratorij od januarja zabeležil 20-krat večje število rakavih obolenj endometrija, kot jih opaža na letni ravni. Nadaljeval je, da sploh ne pretirava, saj gleda številke iz leta v leto. Kar ni mogel verjeti, saj še nikoli ni videl toliko rakavih obolenj endometrija naenkrat. Svoje ugotovitve je razložil tudi na dogodku 18. marca, kjer je prebivalcem Idaha povedal, da cepiva očitno povzročajo resne avtoimunske težave na način, ki ga je opisal kot obratni odziv HIV.

Cole je dejal, da sta za ustrezno delovanje imunskega sistema potrebni dve vrsti celic in sicer T-celice pomočnice, imenovane tudi CD4, in T-celice ubijalke, pogosto znane kot CD8. Po Coleovih besedah pri bolnikih s HIV-om pride do obsežnega zatiranja celic T pomočnic, zaradi česar se delovanje imunskega sistema zmanjša in bolnik postane dovzeten za različne bolezni. Podobno Cole opisuje tudi po cepljenju: “Kar opažamo, je upad celic T ubijalk oziroma celic CD8. In kaj počnejo celice CD8? Držijo pod nadzorom vse druge viruse?”

Tu se predvaja video posnetek iz Malavija, v katerem upokojene ženske iz afriškega Kluba 65 prejmejo podarjena šivalna stroja ter dodatno šiviljsko opremo, da bodo lahko ustvarjale obleke ter z njihovo prodajo zaslužile denar. Ob prejemu paketa so od veselja pele in plesale. Pri tej akciji je sodeloval United Network News ter organizacija Združene roke, ki pomagajo (United Helping Hands).

Ukazi Svetovnega konzorcija za zdravje in velnes (GHWC - Global Health & Wellness Consortium) še naprej pretresajo svet in imajo vpliv tudi v Evropi. Od 20. oktobra 2021 vsa cepiva ne bodo več upravičena. To je odobrila Evropska unija in ta informacija je bila preverjena. Pet terapij, ki bodo na voljo v vseh bolnišnicah in državah članicah za zdravljenje kovida, je točno takšnih, kot jih je določil Svetovnega konzorcija za zdravje in velnes. Te terapije so bile odobrene z odlokom Evropskega sveta ali Evropskega parlamenta in se bodo začele izvajati 10. oktobra. To pomeni veliko zmago za ljudi. S tem se bo dejansko začela obnova in države po svetu se bodo počasi začele prilagajati. Priča smo moči ljudstva. Ko stopimo skupaj, se nam ne more nič upreti. Moje ime je Steffen Rowe, to so novice in tako je v resnici.

Strategija za terapevtike proti COVID-19 Evropske komisije


Če želite prejeti elektronsko sporočilo takoj, ko je na voljo prevod novega United Network News poročila, ali se prijaviti na naša ostala obvestila, to lahko storite tukaj:

Obrazec za obveščanje

Za celoten proces pretvorbe izvorne angleške 15-minutne dnevno informativne televizijske oddaje Live@5 v takšen spletni članek v slovenskem jeziku ter delitev po socialnih omrežjih vložimo okoli 6 ur dela. S prevodom 1-urnega Life Force srečanja pa je vsaj en dan dela. Vabimo vas, da podprete našo prizadevnost z donacijo.

Več o našem delu in navodilo za doniranje

Kljub velikemu trudu, da bi prevod čim bolj ustrezal izvirniku, med prevajanjem vedno pride do odstopanj ter izpuščanja nekaterih vsebin, zato vam za popolno točnost informacij priporočamo ogled izvirnega video posnetka oddaje. (Dostop je 24 ur po objavi posnetka brezplačen, po tem pa je za ogled potrebna plačljiva naročnina v znesku 4 € mesečno).


Povezava do izvirnega video posnetka

Kazalo vseh prevodov